Nova raziskava skupine za preučevanje proteoliznih poteh pri raku naslavlja enega ključnih razlogov, zakaj je rak tako težko zdravljiv: številni tumorji zelo učinkovito vzpostavijo imunosupresivno mikrookolje in s tem oslabijo protitumorski imunski odziv. Med najbolj obetavnimi efektorskimi celicami so naravne celice ubijalke (NK), saj lahko prepoznajo in uničujejo tudi tumorske matične celice, ki so pogosto odporne na standardne terapije in prispevajo k ponovitvam bolezni. Kljub temu pa je pri bolnikih njihova citotoksičnost pogosto zmanjšana, kar nakazuje, da tumor (in z njim povezane celice v okolici) aktivno zavira njihovo delovanje.

Naše prejšnje raziskave so pokazale, da ima pri tem pomembno vlogo proteazni inhibitor cistatin F (CST7). Njegovo izražanje je povezano z markerji imunske izčrpanosti, hkrati pa smo ugotovili, da cistatin F-pozitivna mikroglija lahko neposredno zavira NK celice in s tem oslabi njihovo sposobnost uničevanja tumorskih tarč. Ključni premik v razumevanju mehanizma je predstavljalo spoznanje, da je cistatin F funkcionalno “preklopljiv”: neaktivni dimer se v aktivni monomer pretvori s pomočjo katepsina V. To je odprlo možnost za tarčno farmakološko posredovanje – ne z nespecifičnim “spodbujanjem imunosti”, temveč z natančnim posegom v proces, ki vodi v zaviranje NK celic.

Na tej osnovi smo uporabili selektivni zaviralec katepsina V, razvit v sodelovanju s Fakulteto za farmacijo, in pokazali, da tak pristop ponovno okrepi citotoksičnost NK celic. Učinek ni bil potrjen zgolj v standardnih funkcionalnih testih, temveč tudi v naprednejših, biološko realističnih sistemih: v 3D tumorskih sferoidih ter v mikrofluidnih perfuzijskih modelih, kjer pretok bolje posnema tkivne razmere v živem organizmu. Prav ta korak – prehod iz klasičnih “ploščnih” testov v 3D in mikrofluidiko – pomembno poveča translacijsko relevantnost rezultatov, saj omogoča preverjanje, ali se opaženi učinki ohranijo tudi v pogojih, ki bolj verodostojno posnemajo tumor v človeku.

Raziskava, objavljena v Frontiers in Immunology (IF = 5,9), je nastala pod vodstvom raziskovalcev z Odseka za biotehnologijo (dr. Emanuela Senjor, dr. Ana Mitrović, dr. Janko Kos in dr. Milica Perišić Nanut) v sodelovanju z raziskovalci iz UKC Ljubljana, Fakultete za farmacijo ter Nacionalnega inštituta za biologijo (NIB). Raziskava predstavlja odličen primer povezovanja temeljne imunologije, kliničnih vzorcev in naprednih modelov bolezni (3D ter mikrofluidika) z jasnim ciljem: razviti bolj realistične predklinične pristope, ki lahko v prihodnje podprejo razvoj učinkovitejših strategij za premagovanje imunosupresije pri raku.

Povezava do objave: https://doi.org/10.3389/fimmu.2025.1708281

Categories: Prva stran